SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

Psihologija

Psihologija (učenje za prvi test + ustna)


🇸🇮
In Slovenian
Created:


Public
Created by:
Tjaša Camplin


5 / 5  (1 ratings)



» To start learning, click login

1 / 25

[Front]


Kako delimo duševne procese?
[Back]


Na motivacijske, čustvene in spoznavne/kognitivne procese. Spoznavne delimo še ne učenje, mišljenje ter občutenje in zaznavanje.

Practice Known Questions

Stay up to date with your due questions

Complete 5 questions to enable practice

Exams

Exam: Test your skills

Test your skills in exam mode

Learn New Questions

Dynamic Modes

SmartIntelligent mix of all modes
CustomUse settings to weight dynamic modes

Manual Mode [BETA]

The course owner has not enabled manual mode
Specific modes

Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode

Psihologija - Leaderboard

1 user has completed this course

No users have played this course yet, be the first


Psihologija - Details

Levels:

Questions:

38 questions
🇸🇮🇸🇮
Kako delimo duševne procese?
Na motivacijske, čustvene in spoznavne/kognitivne procese. Spoznavne delimo še ne učenje, mišljenje ter občutenje in zaznavanje.
Kaj je osebnost?
Je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih in vedenjskih značilnosti posameznika. Sestavljajo jo lastnosti (to so razmeroma trajne osebnostne značilnosti oziroma ustaljeni načini doživljanja in vedenja).
Kdo je bil Freud?
Sigmund Freud je bil znanstvenik, ki je menil, da so duševni procesi lahko tudi nezavedni. Vsi procesi niso dostopni zavesti, a vseeno vplivajo na vedenje.
Kaj preučuje psihologija?
Duševne procese, vedenje in osebnost.
Opiši znanstveno metodo.
1. opazovanje in odpiranje raziskovalnih problemov 2. razvijanje teorije 3. postavljanje hipotez 4. izvedba raziskav (preverjanje hipoteze) 5. vrednotenje, analiza podatkov (podpre ali ovrže hipotezo)
Kaj je neznanstveno/laično spoznanje?
To je površno, subjektivno, nesistematično, nekritično raziskovanje, ki ima posledično veliko napak. Laično pojmovanje duševnosti pa je naše mnenje o nekem duševnem pojavu, ki ni ustrezno, saj temelji na lastnih izkušnjah in anekdotah ter je nekritično.
Kaj je kritično mišljenje?
To je zmožnost, da sprejemamo, ohranimo le tista prepričanja, ki so razumno utemeljena.
Kdo je bil Wilhelm Wandt?
Bil je psiholog in psihologijo prestavil kot znanost. Leta 1879 je ustanovil prvi psihološki laboratorij.
Kje povsod so zaposleni psihologi ter kateri poklici so mu podobni?
Zaposleni so v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih, firmah, oglaševalnih agencijah, živalskih vrtovih, … Podobni poklici so socialni delavec, psihiater in pedagog.
Zakaj je pomembna psihologija?
Psihologija preučuje probleme in področja, pomembna je za družbo in posameznika. Zaradi psihologije lažje rešujemo probleme in dileme v družni in preprečujemo nesporazume.
Kje vse lahko uporabimo psihologijo?
Pri vojskovanju in oglaševanju. S tem ni nič narobe, dokler ne pride do pranja možganov in manipulacije.
Opiši ekstraspekcijo.
~ gledanje navzven ~ opazovanje zunanjih pojavov - vedenja ~ negativno: ne opazujemo duševnih procesov, ampak le rezultat - vedenje in da lahko prisotnost opazovalcev vpliva na obnašanje ~ pozitivno: je objektivno, lahko je več opazovalcev in je uporabno tudi pri dojenčkih, otrocih ter živalih
Razloži, kaj so sestavni deli ankete in vprašalnika.
Anketa je sestavljena iz vprašalnikov, so v pisni obliki in sestavljeni iz treh tipov vprašanj (odprt, zaprt in kombiniran). Sprašuje po mnenju, stališčih, vrednotah in interesih določene skupine ljudi. Anketa mora imeti določeno tematiko in jasna ter natančna navodila. Pomembno je, da poznamo predmet raziskovanja, ciljno skupino in kako anketo izvedemo. Psihološki/psihometrični testi so posebna vrsta vprašalnikov: vprašalnik osebnosti. Delimo jih na teste sposobnosti in teste osebnosti. Pri testih moramo imeti določene normo oziroma standarde. Morajo imeti določene značilnosti: VELJAVNOST (meri, kar mora meriti), ZANESLJIVOST (pri ponovitvi dobimo podobne rezultate), OBČUTLJIVOST (ločiti med dvema podobnima posameznikoma) in OBJEKTIVNOST (brez osebnega mnenja). Ocenjevalne lestvice, poznamo tri vrste: opisne, številske in grafične. Pri vsaki mora biti jasno določeno, kaj nekaj pomeni (npr. 1 je zalo malo, 5 je zelo veliko).
Opiši korelacijske raziskave in študijo primera, nato s čim si pomagamo pri takšni raziskavi.
Korelacijska raziskava: raziskujemo, v kakšnem odnosu sta dva pojava, graf - naraščanje/upadanje enega/drugega Študija primera: spremljamo posameznika in preučujemo njegov odziv na okolje, način pogovora, odzive, funkcioniranje, … Pri korelacijski raziskavi in študiji primera si pomagamo z vprašalniki, psihološkimi testi in ocenjevalnimi lestvicami.
Opiši introspekcijo.
~ gledanje navznoter ~ samoopazovanje duševnih procesov ~ dostopno le nam ~ slabost: lahko je subjektivno in na to se ne moremo zanašati pri dojenčkih, otrocih in živalih
Kako delimo neeksperimentalno/opisno metodo in kdaj jo uporabimo.
Razdelimo jo na študijo primero, korelacijsko raziskavo in opazovanje, ki ga razdelimo še na introspekcija in ekstraspekcijo. Uporabljamo jih, kadar ne moremo eksperimentirati (ljubezen).
Kaj je eksperimentalna in kaj kontrolna skupina?
Eksperimentalna skupina je tista, na katero deluje dejavnik, ki nas zanima (telefon). Kontrola skupina pa je tista, na katero dejavnik ne vpliva. Da dobimo rezultate ter ovržemo/podpremo hipotezo podatke obeh primerjamo.
Kakšne vrste spremenljivk poznaš?
1. neodvisna spremenljivka: jo namerno spreminjamo (uporaba telefona) 2. odvisna spremenljivka: jo merimo (število trkov), neodvisna s. vpliva nanjo 3. moteča spremenljivka: želimo se je znebiti (vročina, stres, …)
Kaj je psihološki eksperiment?
Psihološki eksperiment je metoda, kjer iščemo odgovore na vprašanja o vzroku in posledicah. Psiholog načrtuje in izvede eksperiment ter namerno spreminja dejavnike/pogoje. Nato opazujemo kako ta pogoj vpliva na pojav. Pri tem skušamo nadzorovati čim več motečih dejavnikov, saj lahko vplivajo na rezultate. Eksperiment je lahko naravni ali laboratorijski.
Kako se delijo metode psihologije?
1 eksperimentalna metoda 2 neeksperimentalna/opisna metoda -študija primera -korelacijska raziskava -opazovanje: 1. introspekcija, 2.ekstraspekcija
Kaj uporabljamo za raziskovanje?
Za raziskovanje uporabljamo različne metode, ožje in podrobnejše postopke pa imenujemo tehnike. Tehnike so specifični načini za vsako metodo.
Kako delimo neeksperimentalno/opisno metodo in kdaj jo uporabimo.
Razdelimo jo na študijo primera, korelacijsko raziskavo in opazovanje, ki se razdeli še na introspekcijo in ekstraspekcijo. Uporabljamo jo, kadar ne moremo eksperimentirati (ljubezen).
Opiši etiko psihološkega raziskovanje.
1 sodelovanje mora biti prostovoljno (mladoletne osebe morajo imeti dovoljenje staršev in lastno zainteresiranost) 2 kandidati morajo biti informirani (razen če neka informacija vpliva na rezultat) 3 možnost odstopanja od raziskave kadar želimo 4 med raziskavo ne smemo doživljati stresov (razen, če je to tematika) 5 podatki so zaupni
Navedi nekaj primerov neetičnih raziskav.
1 dojenček Albert - strah pred kožuhi 2 zaporniški in 3. letalski eksperiment - niso imeli vseh informacij in možnosti izstopa
Opiši občutenje in občutek ter zaznavanje in zaznavo.
-občutenje: sprejem dražljaja, pretvorba v živčno vzburjenje -občutek: neobdelana informacija -zaznavanje: organizacija, interpretacija občutkov -zaznava: obdelana informacija, ki ima pomen
Kako poteka občutenje in zaznavanje? 2
Iz dražljaja gre v čutnice (čutila), in s tem povzroči živčno vzburjenje, ki po senzornih živčnih vlaknih potuje do primarnega senzornega središča, kjer se zgodi občutek, ter naprej do asociacijskega senzornega središča, kjer se zgodi zaznava.
Kako poteka občutenje in zaznavanje? 1
Sprejem --> izbira --> organizacija --> interpretacija dražljajev
Kako občutenje in zaznavanje vplivata na naše življenje?
Živim bitjem omogočata povezavo z okoljem in jim posredujeta informacije iz okolja ter omogočata ustrezen odziv, kar nam omogoča preživetje.
Kaj je pozornost?
Pozornost je osredotočenost na omejeno število dražljajev. Dražljaje nenehno selekcioniramo, glede na njihovo pomembnost, zanimanje, (ne)uporabnost, … Obseg pozornosti meri pri otrocih od 2-3 enote, pri odraslih pa 6-9 enot. Dve značilnosti pozornosti sta zaznavna inhibicija ter spremembe v vedenju.
Kaj je zaznavna inhibicija in kaj spremembe v vedenju?
Zaznavna inhibicija je, ko smo bolj osredotočeni na en dražljaj, ostalih pa se ne zavedamo. Spremembe v vedenju se dogajajo takrat, ko se telo trudi čim bolj zaznati nek dražljaj (mišice se napnejo in telo se obrne v smer dražljaja).
Opiši dejavnike pozornosti.
Delimo jih na notranje in zunanje. N: motivi, potrebe, čustva, interesi, vrednote, stališča Z: intenzivnost, gibanje, velikost, pogostost, trajanje
Kaj je zaznavna organizacija?
Zaznavna organizacija je proces organizacije zaznav v smiselno celoto.
Opiši načelo lika in podlage.
To je osnovno načelo. Čutno polje sestavljata lik in podlaga. Razvijemo ga že v otroštvu in deluje na vseh področjih zaznavanja (vidno, tipno, slišno, vonjalno).
Poišči razlike med likom in podlago.
1 lik je jasen in razločen, podlaga je nejasna in nerazločna 2 lik ima obliko, podlaga nima oblike 3 lik leži na podlagi 4 lik ima rob, podlaga ga nima 5 lik zajema manjši del čutnega polja, na podlago nismo pozorni
Opiši načelo združevanja.
Načelo združevanja oziroma grupiranja pojasnjuje, kako zaznavamo celote oziroma kako združujemo elemente v smiselne celote. Poznamo več načel združevanja: načelo podobnosti, načelo bližine in načelo zaprtosti.
Opiši vsako od načel združevanja.
1 načelo podobnosti: podobne elemente zaznamo kot celoto, na podlagi barve ali velikosti (nogomet, pevski zbor) 2 načelo bližine: elemente, ki so (časovno, prostorsko) blizu en drugemu, zaznamo kot celoto (koncert, pesem) 3 načelo zaprtosti: elemente zaznavamo tako, da je celota videti zaprta in popolna (digitalne ure, vremenska napoved)
Povej, kar veš o zmotnih zaznavah.
Zgodi se, ko nas čuti zavedejo. Med zmotne zaznave uvrščamo iluzije in halucinacije.
Opiši iluzije.
Iluzije so zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in interpretiramo. Nanje lahko vplivajo psihološki dejavniki: intenzivna čustva (strah, pričakovanje), prepričanja, želje in potrebe, predvsem v oteženih okoliščinah zaznavanja (na primer v mraku sli temi - kino grozljivka, hrupu). Nanje pa lahko vplivajo tudi fizikalni dejavniki. Na primer: veslo v vodi, odsev v luži, luna in oblaki, …