Fiziologija živali - kolokvij
🇸🇮
In Slovenian
In Slovenian
Practice Known Questions
Stay up to date with your due questions
Complete 5 questions to enable practice
Exams
Exam: Test your skills
Test your skills in exam mode
Learn New Questions
Manual Mode [BETA]
Select your own question and answer types
Specific modes
Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode
Fiziologija živali - kolokvij - Leaderboard
Fiziologija živali - kolokvij - Details
Levels:
Questions:
106 questions
| 🇸🇮 | 🇸🇮 |
| Kateri so tipi mišic ? | Gladke in progaste - lahko nadaljuje ciklične kontrakcije ob prekinitvi povezave z živčevjem srčne - krči se počasi, vztrajno, z minimalno porabo energije skeletne - hiter odziv na dražljaje |
| Kako je grajena mišica ? | Mišica --- mišična vlakna --- miofibrila --- sarkomera |
| Od česa je grajena sarkomera ? (nariši) | H cona, A pas, I pas |
| Nariši shemu sarkomere ! | Miozin, aktin, tinin |
| Kakšne vloge imajo posamezne beljakovine v sarkomeri ? | Aktin - strukturno miozin - motorno tropin - regulatorsko |
| Kaj sproži električni dražljaj motorične ploščice ? | 1. električni dražljaj 2. depolarizacija membrane mišične celice 3. depolarizacija se širi po prečnih tubilih v notranjost mišične celice 4. sprosti se Ca iz SR 5. zaradi Ca se vzpostavi vezava med aktinom in miozinom 6. drsenje aktinskih filamentov med miozinske, skrajša sarkomero 7. mišica se skrči |
| Katere dve fazi sta pri mišici ? | - kontrakcija - mišica generira silo in med krčenjem porablja energijo. Se skrajša i opravi mehansko delo. -relaksacija - mišica se sprosti in iztegne na izhodiščno dolžino. |
| Katere so lastnosti skeletne mišice ? | -kontraktilnost -elastičnost -vzdražnost -raztegljivost |
| Katera je funkcija skeletne mišice ? | -ohranjanje drže -opora in stabilizacija sklepov -lokomocija -produkcija toplote in ohranjevanje telesne temperature |
| Kaj je potrebno pri izvedbi giba ? | Sta potrebni vsaj dve mišici. Mišici delujeta v paru, pri čemer se krčenje ene mišice (agonista) provzroči razteg druge mišice (antagonista) in obratno. |
| Katere dve celice prevladujeta v živčevju ? | Živčne celice - nevroni glia celice |
| Kakšno vlogo imajo glia celice ? | Niso vzdražne, vendar kot spremljevalke nevronov imajo vlogo pri sprejemu, prenosu in shranjevanju informacij |
| Kaj je nevron in kako je grajen ? | Glavna gradbena in funkcionalna enota živčnega tkiva. Iz some, osrednjega dela, izrašajo dendriti ter en daljši izrastek - nevrit ali akson |
| Kakšno vlogo imajo posamezni deli nevrona ? | Dendriti in soma imajo vlogo da informacije sprejmejo in obdelajo Akson pa obdelana sporočila, hitro prevede do terminalnih končičev |
| Katera je temeljna naloga cirkulacijskega sistema ? | Zagotovljanje homeostaze |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kakšne pogoje izpolnjuje cirkulacijski sistem? | Veliko izmenjevalno površino, kratko difuzijsko razdaljo in vzpostavljanje konstantnih koncentracijskih razmerij |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Pod katerim pogojem sistem notranjega transporta ali cirkulacijski sistem izpolnjuje svoje funckije ? | Da je vzpostavljeno kontinuirano kroženje oz. cirkulacija krvi |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kaj je vse pomembno za normalno cirkulacijo krvi ? | Kri teče po žilah samo, če so med posameznimi odseki žilja vzpostavljene tlačne razlike. Smer toka določajo gradient tlaka in zaklopke. |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kaj so zaklopke ? | Zaklopke, ki so lahko nameščene v srcu ali pa v različnih odsekih žil, dopuščajo tok v eni in preprečujejo tok v obratni smeri |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kaj je srce ? (definicija) | Srce je glavna črpalka, ki ustvarja tlak v žilnem sistemu in s tem potiska kri po žilah. |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Štiri glavne skupine v katere delimo srca ? | Pulzirajoče žile cevasta ali tubularna mehurčasta ali ampularna kamričasta srca |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kako je zgrajeno srce ? | Srce je mišica. Stena srca je zgrajena iz mišičnega tkiva, ki ima vrsto strukturnih in funkcionalni prilagoditev, tako da govorimo o srčni mišici kot posebnem tipu mišice. Mišična stena srca obdaja votline, med katerimi so zaklopke, ki razmejujejo prostor med posameznimi deli srca in določajo smer toka krvi. Srce žabe je grajeno iz dva atriji in enega ventrikla. Stena ventrikla je debelejša in zato svetlejša od atrija. |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kako srce opravlja svojo črpalno funkcijo ? | Z imeničnim ritmičnim krčenjem in sproščanjem, V prvem delu cikla, v obdobju sistole, se mišice srčne stene skrčijo. Narašča tlak v srčnih votlinah, zaradi naraščajoče kontrakcije mišic v steni srca. Ko tlak v levem ventriklu doseže in preseže tlak v aorti, se prične iztiskivati krv iz srca v žile odvodnice. Sistoli sledi diastola, kjer se mišica sprosti oz. relaksira. Tlak v srcu upada in se zniža pod nivo tlaka v dovodnici (veni). |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kaj je utripni volumen ? | Pri vsakem utripu iztisne srce v žile samo določeno količino krvi. |
| Kako potuje krv ? | Vena cava s. in i. --- desni atrij --- ventrikel --- pljučna in kožna arterija --- pluča --- pulmonarna vena --- lijevi atrij --- ventrikel --- aorta |
| Kakšne ritmovnike poznamo ? | Endogeni ritem srca oz. lastni ritem je, ko se ritem srčnega utripa rojeva v srcu samem. Miogeni ritmovnik je, kjer tkivo ritmovnika sestavljajo celice mišičnega izvora. Nevrogeni ritem je, ko nastaja osnovni ritem srčne aktivnosti v živčnih celicah srčnega ganglija. |
| Kako centralni živčni sistem uravnava srčno aktivnost | Vpliva na vzdražnost srca, na spremembo moči in frekvenco utripa, ne pa na nastanek samega vzburjenja v srcu. |
| Kaj nam pove Starlingov zakon ? | Srce se močnejše krči ko mišico predhodno nategnemo |
| Kje se postavi prva in druga Stanijeva ligatura ? | Prva preveza je na meji venoznega sinusa in atrija oz. SA vozlišče in nam pove položaj primarnega ritmovnika. Prepreči širjenje impulsa iz venoznega sinusa v ostale dele srca. Atrij in ventrikel prenehajo delovat nekaj časa, potem se začnejo kontrahirati, ampak manjšom frekvencom. Druga preveza je na meji atrija in ventrikla oz. AV vozlišče in nam pove položaj sekundarnega ritmovnika. Atrij je v diastoli v mirovanju, ventrikel pa začne z delom ampak z manjšom frekvencom. Mehanički se draži sekundarni ritmovnik (AV) |
| Katere so stopnje srčneg cikla ? (nariši graf spremembe tlaka in volumna med srčnim ciklom) | 1. polnjenje 2. napon - izovolumetrična kontrakcija 3. praznjenje 4. sproščanje - izovolumetrična relaksacija |
| Kaj nam pove zakon vse ali nič ? | Srce deluje po zakonu vse ali nič. Tak način delovanja srčne mišice pogojujejo specifične povezave med celicami srčne mišice. To pomeni sinhronizacijo kontrakcij posameznih enot in s tem večjo učinkovitost |
| Zakaj na odziv srca vpliva amplituda dražljaja in zakaj frekvenca ? | Večja amplituda izzove več akcijskih potencialov, ki jih pošilje ritmovnik. Frekvenca dražljaja vpliva na odziv srca, ker manjša kot je frekvenca dražljaja, močnejši je odziv ritmovnika in s tem hitrejše bitja srca. |
| Kaj je sinusni vozel ? | Skupek celic desnem atriju, namestu, kjer v srce vstopajo arterije |
| Kaj je obdobje refraktarnosti ? | Čas fiziološke neodzivnosti tkiva |
| Kako delimo refraktarno obdobje ? | Apsolutna refraktarnost - z nobenim realnim nadpražnim dražljajem ni mogoče izzvati odgovora Relativna refraktarnost - srce se odzove s kontrakcijo, vendar po dražljaju, ki je močnejši kot normalni dražljaj |
| Kaj je ekstrasistola ? | Relativno dolgo obdobje refraktarnosti, ki traja celotno dobo sistole in del diastole. Ekstrasistolo lahko izzovemo pri sprostitvi ventrikla in skrčitvi atrija. |
| Kaj je komenzatorična pavza ? | Povečanje interavala med zaporednima utripoma (preverji odgvor ???) |
| Kam damo elektrodi, da izzovemo ekstrasistolu? | Na ventrikel srca |
| Kakšno oživčenje ima srce ? | Srce ima dvojno oživčenje: 1. nevroni parasimpatičnega sistema, ki potekajo v vagusu in delovanje srca zavirajo 2. nevroni simpatičnega sistema, ki delovanje srca pospešujejo |
| Kako vpliva draženje vagusa na srce ? | -kronotropni efekt - sprememba frekvencije utripa -inotropni efekt - sprememba moči utripa -dromotropni efekt - sprememba hitrosti prevajanja -batmotropni efekt - sprememba vzdražnosti |
| Kam postavimo elektrodi, da vzdražimo vagus ? | Eno damo med loka aorte, drugo pa na desno stran venoznega sinusa |
| Kaj lahko določimo s pomočjo EKGja | Začetek kontrakcije ventrikla in srčno frekvenco |
| Kaj je EKG ? (nariši) | Sumarični električni potencial, ki odraža nastanek, širjenje in končno zamiranje vzburjenja v srčni mišici |
| Kaj pomenijo EKG zobci ? | P - depolarizacija atrija (iz desnega v levi) QRS - depolarizacija ventrikla (repoalrizacija atrija) T - repolarizacija ventrikla (od vrha ka bazi) |
| Zakaj so vmesne (PQ in ST) ravne črte ? | Izoelektrične črte, zato ker se en del srca depolarizira, drugi del repolarizira |
| Kaj je depolarizacija in repolarizacija ? | Depolarizacija je sprememba naboja, akr provzroči manj negativnega naboja znotraj celice v primerjavi z zunajnostjo. Repolarizacija je vrnitev v normalnost (stvaranje negativnega naboja znotraj celice) |
| Kaj lahko določimo s pomočjo EKGja | Začetek kontrakcije ventrikla in srčno frekvenco |
| Kaj je adrenalin in kako deluje na srce ? | Adrenalin sprošča nadlevična žleza. Sprošča se v terminalnih sinapsah simpatičnega živčnega sistema. Poveča frekvenco in amplitudo srčnega utripa. Ta prouzroči hitrejšo depolarizacijo, tako da poveča permeabilnost za Ca ione v ritmovniku. Zato je hitrejše tudi bitje srca. |
| Kako acetilholin deluje na srce ? | Acetilholin poveča permeabilnost za K ione. Sproščajo ga vlakna parasimpatičnega živčnega sistema. Zmanjša črpalne funkcije. |
| Kako atropin deluje na srce ? | Ne vpliva na srce. Blokira vpliv muskarinskih receptorjev na srcu in prepreči vezavo acetilholina. |
| Kaj je denervirano srce ? | Sta prekinjena lakna simpatičnega in aprasimpatičnega sistema |
| Kakšna je razlika med adrenalionom in noradrenalinom ? | Adrenalin je hormon, noradrenalin je nevrotransmiter |
| Kakšne ione imamo znotraj celice ? | K+, nemobilne beljakovinske anione, in v majhnih količinah imamo Na+, Cl-,HCO-, Ca |
| Kakšne ione imamo zunaj celice ? | Na+, Cl-, in v majhnih količinah HCO-, K+, Ca |
| Za kaj so potrebni kalij in natrij ? | Pri nastanku membranskih potencialov |
| Kaj se zgodi, če znižamo koncentracijo ekstracelularnega kalija ? | Znižanje vzdražnosti in kontraktilnosti mišičja srčne stene |
| Kaj se zgodi, če zvišamo koncentracijo ekstracelularnega kalija ? | Najprej depolarizacija, potem izguba vzdražnosti in ustavitev srca v diastoli (ker kalij zmanjšuje membranski potencial celicah). Srce se ekstremno opusti, frekvenca in amplituda se zmanjšujejo. |
| Kako se zgodi akcijski potencial ? | 1. hitro povečanje permeabilnosti za Na+ 2. povečanje Na+ toka v celico 3. depolarizacija srčne mišice 4. inaktivacija Na- kanalčkov in ustavljanje Na+ toka 5. zamuda v repolarizaciji, provzorči povečanje Ca(2+) toka v celico in zmanjšanje repolarizacijskog toka, ki je posledica znižane prevodnosti za K+ |
| Kaj se zgodi, če v zunajcelični tekočini ni Na+ ? | Ne pride do nastanka AP in srce se vstavi |
| Na kaj kalcij vpliva ? | Na nastanek vzburjenja v ritmovniku, na potencial membrane ter na indukcijo kontrakcije srčne mišice |
| Kaj se zgodi, če pomanjka kalcija v ekstracelularni tekočini ? | Zmanjša se moč kontrakcije in vstavi se srce v diastoli |
| Kaj se zgodi, če zvišamo koncentracijo kalcija ? | Večanje moči kontrakcije in končno se srce vstavi v sistoli (ker Ca ima direktni stimulacijski efekat na kontrakcijo mišičnih vlakana srca) |
| Na kaj vpliva temperatura ? | Na krekvenco, amplitudo in obliko |
| Kako temperatura vpliva na obliko ? | Spremeni se razmerje sile med kontrakcijo atrija in ventrikla ter časovne sinhronizacije med njimi. Sinhronizacija je odvisna od frekvence utripa in hitrosti akcijskega potenciala. |
| Kako vpliva zvišanje temperature, a kako znižanje tempearture, na srce ? | Visoka temperatura pospešuje encimske procese in difuzijo ionov, zaradi česa se zmanjšuje čas nastanka impulsa v venoznem sinusu (SA) in pospešuje širjenje impulsa. Izzove tahikardijo oz. porast srčne frekvence. Nizka temperatura izzove bradikardijo oz. zmanjševanje frekvence |
| Kaj so poikilotermne živali ? | Ne morejo uravnati svoje telesne temperature. Frekvenca utripa je odvisna od zunanje temperature |
| Kaj je Q10? | Vrednost, ki nam pove, za koliko se spremeni hitrost nekega procesa pri spremembi temperature za 10C. Če je 1, to pomeni, da je pri dveh temperaturah, ki ji primerjamo, hitrost procesa nespremenjena. Če je manj kot ena, pomeni da se je hitrost zmanjšala. Če je več kot ena, pa se je zvečala |
| Kaj je potrebno pri izvedbi giba ? | Sta potrebni vsaj dve mišici. Mišici delujeta v paru, pri čemer se krčenje ene mišice (agonista) provzroči razteg druge mišice (antagonista) in obratno. |
| Kako na kontrakcijo želodca vplivajo različni dražljaji ? | Povečajo silo kontrakcije in povečajo čas kontrakcije in relaksacije |
| Kako na kontrakcijo želodca vplivajo različni dražljaji ? | Povečajo silo kontrakcije in povečajo čas kontrakcije in relaksacije |
| Kaj so ''train'' dražljaji ? | Draženje s serijo zaporednih dražljajev |
| Kako mišica reaguje na zaporedne dražljaje z visoko frekvenco ? | Se ne sprosti več, temveč ostaja skrčena dokler dražljaj traja |
| Kaj je nepopolna tetanizacija, pa kaj je popolna ? | Pri nižjih frekvencah opazimo posamezne kontrakcije in je to nepopolna tetanizacija ali delna. Z višanjem frekvence postaja kontrakcija vedno manj drgetajoča in je to popolna tetanizacija. |
| Kaj so vzroki utrujanja mišice ? | Pomankanje snovi, ki so energetski vir kopičenje metabolitov zmanjkanje energentov |
| Kako se računa popolna tetanična kontrakcija ? | T= 1/v t - čas trajanja v - frekvenca |
| Kakšen je odnos med velikostjo dražljaja in velikostjo kontrakcije ? | S povečanjem napetosti dražljaja povečujemo silo kontrakcije. Sprememba kontrakcije med svema napetostima se s povečanjem, zmanjšuje. |
| Kaj se dogaja s številom aktiviranih vlaken, ko povečujemo napetost ? | Več vlaken se aktivira |
| Kaj je vzdražni prag ? | Minimalna napetost, s katero dražimo celico da odreagira (0,5V) |
| Kako se posamezno vlakno odzove na dražljaje različnih amplitud ? | Z večanjem amplitude se veča odziv mišičnega vlakna, ker na celotni mišici pomeni močnejšo skrčitev |
| Kako sta frekvenca nepopolne in popolne tetanizacije povezani s krčitvijo in relaksacijo ? | Frekvenca popolne tetanizacije je večja in zato je večja tudi krčitva. Sploh ne pride do relaksacije, saj so dražljaji prehitri. Pri nepopolni tetanizaciji pride do nepopolne relaksacije, saj dražljaj spustimo pred popolno relaksacijo. |
| Kako je maksimalna sila kontrakcije odvisna od frekvence dražljaja ? | Maksimalna sila se povečuje s povečanjem frekvence |
| Zakaj sila kontrakcije upada pri popolni tetanizaciji ? | Zaradi utrujanja mišice |
| Katera so tri načina na katere lahko mišice tvorijo ATP ? | Glikoliza - hitra obnova ATP iz fosfokreatina - zelo hitra elektronska prenašalna veriga |
| Kako na kontrakcijo želodca vplivajo različni dražljaji ? | Povečajo silo kontrakcije in povečajo čas kontrakcije in relaksacije |
| Kaj je rekrutacija ? | Proces v katerem dražljaj iz motornega nevrona aktivira mišične celice. Večje število aktiviranih celic pomeni večjo kontrakcijo. Rekrutacij ne deluje pri srcu ker ona deluje po zakonu vse ali nič |
| Od kje pride energija za kontrakcijo ? | Za kontrakcijo rabimo energijo (ATP). nekaj prvih kontrakcij se izvedejo skozi rezervni ATP, ki je na voljo v celici. Potem, ko se porabi tisti ATP, aktivira se regeneracija keatin fosfat. Naslednji proces je glikolica, anaerobni katabolizem, zadnji pa je oksidativni metabolizem |
| Kaj se zgodi če mišico potopimo v monojodocetno kislino ? | Mišica ne dobi ATP z glikolizo, dobi jo pa iz beta-oksidacije maščobnih kislin. Zaradi tega je sila kontrakcije po monojodocentoj kislini veliko manjša |
| Kaj odraža in predstavlja oblika potenciala ? | Vzburjenje živčne celice in predstavlja osnovno enoto pri prenosu sporočil po živčnih vlaknih |
| Kako je dolžina latence odvisna od napetosti dražljaja ? | Večja napetost, krajša latenca |
| Kaj je sumarični akcijski potencial živca ? | Aktivnost živčnih vlaken je mogoče spremljati kot električno spremembo na površini živca. Gre za vsoto projekcij vseh akcijskih potencialov aktivnih vlaken, projecirano na površino živca |