SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

Geografija- Z in S Evropa


🇸🇮
In Slovenian
Created:


Public
Created by:
Nina_malina


0 / 5  (0 ratings)



» To start learning, click login

1 / 25

[Front]


TIPI OBAL
[Back]


Fjordski tip Riaški tip Deltasti tip Dalmatinski tip Estuarski ali lijakasti tip Lagunski tip

Practice Known Questions

Stay up to date with your due questions

Complete 5 questions to enable practice

Exams

Exam: Test your skills

Test your skills in exam mode

Learn New Questions

Dynamic Modes

SmartIntelligent mix of all modes
CustomUse settings to weight dynamic modes

Manual Mode [BETA]

The course owner has not enabled manual mode
Specific modes

Learn with flashcards
Listening & SpellingSpelling: Type what you hear
multiple choiceMultiple choice mode
SpeakingAnswer with voice
Speaking & ListeningPractice pronunciation
TypingTyping only mode

Geografija- Z in S Evropa - Leaderboard

0 users have completed this course. Be the first!

No users have played this course yet, be the first


Geografija- Z in S Evropa - Details

Levels:

Questions:

83 questions
🇸🇮🇸🇮
TIPI OBAL
Fjordski tip Riaški tip Deltasti tip Dalmatinski tip Estuarski ali lijakasti tip Lagunski tip
Fjordski tip
Norveška, Islandija, Škotska – potopljena ledeniška dolina
Riaški tip
JZ Irska, SV Španija) – obala poteka prečno na geološko zgradbo – potopljena rečna dolina)
Deltasti tip
Delta Donave, Rone, Pada
Dalmatinski tip
(značilna za Dalmacijo – obala poteka vzporedno z geološko zgradbo ali slemenitvijo)
Estuarski ali lijakasti tip
Obala v državah Zahodne Evrope (ob ustjih rečnih dolin, omogočajo plovbo ladij ob plimi do pristanišč v notranjosti)
Lagunski tip
Značilen za plitva morja (Baltsko morje)
Obdobja
Predkambrij Paleoevropa Mezoevropa Neoevropa
Predkambrij
Ruska plošča in Baltski ščit (na vzhodu in severu), del SZ Škotske na zahodu.
Paleoevropa
Nastala v starejšem paleozoiku Skandinavsko gorstvo in velik del Britanskega otočja kaledonska orogeneza
Mezoevropa
Nastala v mlajšem paleozoiku Evropska sredogorja Srednje in Zahodne Evrope, tudi Iberski polotok.) čez Bretanijo, JZ Anglijo in na J Irsko. prek Renskega gorovja na Zahodu do Sudetov na Vzhodu hercinska orogeneza
Neoevropa
Posledice gubanja so se čutile tudi drugod po Evropi, nastale so kotline, tektonski jarki, prekrite z mlajšimi sedimenti (Panonska kotlina, Padska kotlina) od Pirenejev, čez Alpe, Apeninski polotok, Dinarsko gorstvo, Balkan in Karpate na Vzhodu Evrope. Gubanje so spremljali vulkanizem, ugrezanje in dvigovanje. alpidska orogeneza
Pleistocenska poledenitev
V pleistocenu so bili veliki deli severne Evrope pokriti z debelim ledenim pokrovom. V srednji Evropi so bil pod ledom površine nad 1300 – 1500 m višine, v njih so drseli ledeniki daleč v nižine.
Dva osnovna tipa poledenitev
Gorska in celinska.
Značilnosti celinske poledenitve:
Debelina ledenega pokrova več 1000 m, led do morja, Antarktika, Grenlandija.
Značilnosti gorske poledenitve
Ledeniško površje v gorskem svetu oblikuje večinoma ledeniška erozija, medtem ko morene ali groblje nastajajo z ledeniško akumulacijo. Ledeniška erozija je odvisna od debeline ledu, kamninske podlage, po kateri ledenik drsi, hitrosti drsenja ter od količine in lastnosti drobirja, ki ga ledenik prenaša s seboj.
LEDENIŠKE AKUMULACIJSKE OBLIKE
Ledeniške groblje ali morene Ledeniška jezera za čelno moreno Eratske skale ali balvani: Rečno Ledeniško ali fluvioglacialno delovanje
Jezera
Naravna (ledeniška, kraška, tektonska) umetna (akumulacijska, ugreznjena)
Značilnosti vodovja:
Številne reke so dovolj vodnate in primerne za: plovno pot rečnim ladjam evropska plovna pot Ren-Majna-Donava, 1992 številni rečni kanali tudi v Vzhodni Evropi (Moskva, plutje ladij v pet morij) Hidroenergetska izraba rek (reke v mladonagubanih gorovjih Evrope in v Skandinaviji)
Jezera
Največ jezer je na območju S in V Evrope. Večina so ledeniškega nastanka. (Ladoško jezero v Rusiji in jezero Inari na Finskem) Ledeniška jezera so tudi v Alpah. (Ženevsko jezero v Švici, Bodensko., Kimsko, Vrbsko, ) Zuidersko jezero (Nizozemska) postala so žarišče turizma
Blatno jezero
Blatno jezero – Madžarska njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Prostornina vode je tako okoli 1,9 km3. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod - severovzhod, dolžina v tej smeri je približno 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci
Vremenotvorna središča:
Islandski minimum Genovski minimum Azorski maksimum Sibirski maksimum
Sibirski maksimum
Ko se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša celinskemu delu Evrope zelo mrzlo, suho vreme.
Azorski maksimum
(anticiklon) vpliva na podnebje predvsem poleti, ko južnemu delu Evrope prek Afrike prinaša suho in vroče vreme.
Genovski minimum
Genovski minimum Območje zaliva Genove je znano po nastanku ciklonov v hladnejšem delu leta, razlog za nastanek ciklonov na tem področju pa so pogosto orografske ovire(relief). Je rezultat velikih razlik v temperaturi zraka nad toplim Sredozemskim morjem in hladnejšim nad evropsko celino ali Atlantikom. tovrsten ciklon vedno vsebuje tople in hladne sektorje, ki se "spopadajo" nad Jadranom, kar lahko privede do zelo močnih vetrovnih, nenadnih sprememb temperature zraka in skrajnega dežja in vlage.
Islandski minimum
(ciklon) – stalno območje nizkega zračnega pritiska.Vse leto nastajajo potujoči cikloni, ki potujejo proti vzhodu ali jugovzhodu Evrope. Prinašajo padavine tako severni kot tudi južni Evropi.
Na podnebje vpliva
Geografska širina Atlantski ocean (Severno atlantski tok) – oceansko podnebje razporeditev kopnega in morja (vpliv kontinenta, različni tipi celinskega podnebja), nadmorska višina, orografske ovire, relief (privetrne in zavetrne strani gorstev)
Podnebni tipi
Sredozemsko podnebje Oceansko podnebje Kontinentalno vlažno podnebje Kontinentalno polsuho in suho podnebje Zmerno hladno podnebje Tundrsko podnebje Gorsko podnebje
Sredozemsko podnebje
Obale Sredozemskega morja, rastlinstvo prilagojeno poletni suši zimzeleno rastje makija, mediteranski gozdovi zimzelenih listavcev in iglavcev značilne poletne suše ter jesensko in zimsko deževje. poleti je območje pod vplivom subtropskega visokega zračnega pritiska z jasnim in suhim vremenom.)
Oceansko podnebje
(dolg in relativno ozek pas od SZ Portugalske, Z Francije, Britanskega otočja do Z obal Severnega morja v Skandinaviji. mala letna temperaturna amplituda, zaradi bližine morja so poletja topla in zime mile, morje ob obali pozimi ne zamrzne.
Kontinentalno vlažno podnebje
(temperature odvisne od geografske širine) proti vzhodu so večje temperaturne razlike in manj padavin, podnebje razširjeno v Srednji in Vzhodni Evropi,)
Kontinentalno polsuho in suho podnebje
(razširjeno v južnem delu Vzhodne Evrope nizko travna stepa, ponekod polpuščava in puščava)
Zmerno hladno podnebje
(del Skandinavije in na severu evropskega dela Rusije manjša količina padavin, julijske temperature so še višje od 10 ̊C proti vzhodu se višajo temperaturne amplitude severni iglasti gozd (tajga)
Tundrsko podnebje
(skrajni pas severa Skandinavije in evropskega dela Rusije. poleti se led stali samo na površini. kljub veliki vlažnosti, zlasti v jeseni pade le malo padavin snega je malo, obleži pa več mesecev. reke so dolgo zamrznjene)
Gorsko podnebje
Gorata alpska območja, gorsko rastlinstvo)
Tipi rastlinstva
Pred poselitvijo so v Evropi obstajali naslednji tipi naravnega rastja: tundrsko rastlinstvo, gozd, travinje, močvirja, visoko travna, nizko travna in grmovna stepa ter mediteransko grmovno rastlinstvo. Človek je s svojimi posegi spreminjal tudi rastlinstvo. Izsekaval je gozd, dobival pašnike in tudi goli kras. Naravni listnati gozd je nadomestil iz gospodarskih razlogov z iglavci, močvirja in stepe je z melioracijami in umetnim namakanjem spremenil v kulturne površine.
Pas tundre
Zajema ozko območje vzdolž, zaledenele rusko-finske obale in nekatere površine ob skandinavskih fjordih zamrznjena tla se odtajajo samo poleti, pa še to samo na površju. tu raste malo rastlin.
Tajga
Sklenjena območja iglastega gozda, južno od polarne gozdne meje. značilna je gosta rast, ne preveč visokih dreves. od listavcev raste v tem območju samo breza, na neprepustnih tleh pa se pojavljajo tudi močvirja.
Listnati in mešani gozd
Sega vse od obal severnega Britanskega območja, severne Francije, južne Skandinavije, severne Nemčije, Poljske do srednje Rusije. ob gozdnatih površinah so tudi pašniki. lega ob morju in nadmorska višina določata rastlinstvo tega območja. v zahodnoevropskem delu uspevajo zimzelena drevesa in hrast. v SZ Nemčiji prevladuje hrast, ob Baltskih obalah pa bukev.
Stepa
Zaradi poljedelstva je obseg stepe v Evropi zelo zmanjšan. gozdna stepa je tam, kjer je še dovolj padavin spremenjena v kulturno stepo.
Sredozemsko rastlinstvo
Rastline tega območja so prilagojene poletni suši in močnemu izhlapevanju v nižavju sredozemskega sveta uspevajo lovor, mirta, oleander, oljka,zimzeleni listavci, primorski bor, pinije, cipres v južni Španiji najdemo tudi pritlikave palme agave in evkaliptuse so ljudje v ta območja naselili sami zaradi uničenja gozda, sekanja in paše v preteklosti je nastala makija v Sredozemlju rastejo oljke in sadje, agrumi, kar povzroča zelo intenzivno kmetijstvo v tem delu Evrope.
DEGRADACIJA GEOGRAFSKEGA OKOLJA EVROPE
Glavni onesnaževalci okolja v Evropi so: industrija rudarstvo kmetijstvo promet naselja množični turizem onesnaženost voda onesnaženost zraka
Posledice kislega dežja
Umiranje gozdov (iglastih) povečuje kislost stoječih in tekočih voda kislost prsti življenje v vodah umira prsti manj uporabne škoda na spomenikih in pročeljih stavb
Jeziki
Prevladujejo indoevropski jeziki: germanski jeziki slovanski jeziki romanski jeziki drugi jeziki (keltski, baltski, grščina in albanščina) Neindoevropski jeziki: ugrofinščina (madžarščina, finščina, estonščina, laponščina) turščina in baskovščina
Manjšine
Poleg številnih narodov je v Evropi tudi veliko narodnih manjšin. Nekatere imajo priznane vse narodnostne pravice (nekateri tudi široko avtonomijo- Katalonci v Španiji). Ponekod je položaj manjšin precej slabši. Asimilacija manjšin.Neupoštevanje narodnostnih pravic je ponekod pripeljalo tudi do: avtonomističnih teženj (želja po večji avtonomiji) separatističnih zahtev (želja po popolni odcepitvi)
Religija
Najpomembnejša verstva v Evropi: katoliška vera protestantska vera pravoslavna vera muslimanska vera (islam) Visok je tudi delež neverujočih najbolj razširjena vera v Evropi je krščanstvo.
Razporeditev prebivalstva
Tudi Evropa je različno gospodarsko razvita: osrednja ali centralna območja (zgoščeno največ gospodarske moči, privlačna za priseljevanje ljudi) robna ali periferna območja (zaostajanje v gospodarskem in demografskem smislu)
Modra banana
Najpomembnejše evropsko osrednje območje – modra banana preko JV Anglije – držav Beneluksa, zahodne Nemčije, Švice do severne Italije. Zelo gosta poselitev, izjemna gospodarska moč, razvito in gosto prometno omrežje, vlaganja velikih multinacionalnih družb najpomembnejša evropska mesta (London, Bruselj, Amsterdam, Frankfurt, Munchen, Milano) • visoka tehnologija, • informacijska tehnologija, • trgovina, bančništvo
Sončni pas“
Širši obalni pas od SV Španije (Barcelona) do francoske sredozemske obale (Marseille) prijetnejše podnebje – sproščen način življenja splošen dvig gospodarske razvitosti, razvita univerzitetna in raziskovalna središča izboljšana izobrazbena sestava prebivalstva dobre prometne povezave
„prehodna območja“
Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen
„prehodna območja“
Pomembna urbana središča kot Pariz, Berlin, Madrid, Hamburg, Rim so ostala izven omenjenih pasov velik gospodarski, kulturni pomen
„robna območja“
Najbolj oddaljeni kraji Zahodne, Južne in Severne Evrope območja JV in Vzhodne Evrope
Vzroki za selitve
Politični vzroki (po koncu druge svetovne vojne, močno so se spremenile politične meje držav Evrope.zaradi poraza v vojni se je prisilno priselilo ali zbežalo na območje današnje Nemčije okoli 12 milijonov ljudi Ekonomski vzroki
Oblike priseljevanja
Azilanti in begunci ilegalni priseljenci visoko kvalificirani migranti premožni upokojenci
Etnični problemi
Etnični problemi priseljencev – avtohtono in alohtono prebivalstvo Ukinitev številnih starih delovnih delovnih mest (rudarstvo, industrija, gradbeništvo) Večja brezposelnost priseljencev večja mesta Evrope so postala izrazitomedkulturno okoljev nekaterih delih mesta, so priseljenci že v večini
Nordijske države
Islandija Danska Norveška Švedska Finska
Pribaltske države
Estonija Latvija Litva
Podnebje- države
Oceansko podnebje (Danska, obale Norveške) Gorsko podnebje (Skandinavsko gorovje) Zmerno hladno podnebje (večji del Švedske, Finska) Tundrsko podnebje (skrajni sever Skandinavije) Kontinentalno vlažno podnebje (Baltske države)
Rastje
Na skrajnem severu uspeva tundrsko rastlinstvo (nizke trave, mahovi, lišaji,pritlikave breze) značilne črede severnih jelenov južneje se razprostirajo iglasti gozdovi – tajga (večina Finske, dobršen del Švedske) pas mešanega gozda (jug Švedske in Finske, Danska in pribaltske države)
Površje Severne Evrope sestavljajo različne naravne enote:
Skandinavsko gorovje (spušča se proti vzhodu do Botnijskega zaliva) Finska plošča (rahlo valovit svet, ki jo tvorijo stare kamnine) polotok Jutlandija (ozemlje Danske) Ruska plošča (območje Pribaltskih držav)
Rude
Številna raznovrstna in bogata nahajališča rud zelo pomembna so nahajališča železove rude veliko je tudi rud barvnih in žlahtnih kovin (svinec, cink, nikelj, srebro, baker) bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina v Severnem morju
Energetski viri
Hidroenergija na Norveškem, Švedskem in Islandiji nafta in zemeljski plin na območjih Norveške in Danske termoelektrarne na jugu Finske in na Danskem jedrska energija na Švedskem in na Finskem
Poraba energije
Velika poraba energije zaradi nizkih temperatur, Veliki porabniki so: industrija aluminija na Norveškem, železarstvo na Švedskem, lesnopredelovalna industrija na Finskem in Švedskem
Zahodna evropa
Med države Zahodne Evrope prištevamo: • Irsko • Veliko Britanijo • države Beneluksa (Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg) • Francijo • k državam Zahodne Evrope prištevamo tudi Monako, ker leži znotraj Francije, čeprav ima tipične poteze Južne Evrop4
Pomorstvo in rečni promet:
Ribolov pristanišča – uvoz surovin, energetskih virov, industrijskih izdelkov (Rotterdam –nekoč največje na svetu, danes 11. na svetu) reke – lijakasti izlivi - promet plovni kanali
Kolonialni imperij
V 19. stoletju je industrializacija pripomogla k ustvarjanju velikih kolonialnih imperijev, saj so VB, Francija, Nizozemska in Belgija potrebovale tako surovine za svojo industrijo kot tržišče za svoje izdelke. največji imperij si je seveda ustvarila Velika Britanija kolonialne velesile so še do danes v bivših kolonijah ohranile svoj vpliv – VB v Commonwealtu, Francija v frankofonski skupnosti
Površje- Z
Višje dele sestavljajo stara, povečini že uravnana kaledonska in hercinska gorovja Škotsko višavje, Ardeni, Centralni masiv, Penini) in območja mladonagubanih gorovij -Pireneji in Alpe Velike kotline in nižine Pariška kotlina, nižinsko površje Nizozemske
Rastje
Bujno travniško rastlinstvo (zelena Evropa) –Irska mediteransko rastlinstvo gorsko rastlinstvo
Narodna, jezikovna in verska sestava
Germani (Angleži, Flamci, Nizozemci) Romani (Francozi, Valonci) potomci starih Keltov (Irci, Škoti,Valižani, Bretonci). Belgija: Flamci - nizozemski jezik Valonci – francoski jezik Francija: številne narodne manjšine in jeziki VB:angleščina, valižanščina, škotska gelščina, irska gelščina
Med države Zahodne Evrope prištevamo:
• Irsko • Veliko Britanijo • države Beneluksa (Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg) • Francijo • k državam Zahodne Evrope prištevamo tudi Monako, ker leži znotraj Francije, čeprav ima tipične poteze Južne Evrope
Najpomembnejša skupna značilnost je lega ob Atlantskem oceanu, kar se odraža v:
• različnih tipih obalnega površja • oceanskem podnebju • gospodarska povezanost na morje • stari industrializaciji in zgodovinskem, gospodarskem in kulturnem razvoju
Tipi obal
Klif (Irska) nizka obala (Nizozemska ) polderji
Pomorstvo in rečni promet:
Ribolov pristanišča – uvoz surovin,energetskih virov, industrijskih izdelkov (Rotterdam –nekoč največje na svetu, danes 11. nasvetu) reke – lijakasti izlivi - promet plovni kanali
Gospodarski razvoj
Konec 18. stoletja na območju Anglije bogata nahajališča premoga (stara gorovja) nahajališča železove rude številna pristanišča v 19. stoletju se je industrijska revolucija iz Anglije postopoma širila proti evropskemu vzhodu
Kolonialni imperij
V 19. stoletju je industrializacija pripomogla k ustvarjanju velikih kolonialnih imperijev, saj so VB, Francija, Nizozemska in Belgija potrebovale tako surovine za svojo industrijo kot tržišče za svoje izdelke. Največji imperij si je seveda ustvarila Velika Britanija kolonialne velesile so še do danes v bivših kolonijah ohranile svoj vpliv – VB v Commonwealtu, Francija v frankofonski skupnosti
Površje
Višje dele sestavljajo stara, povečini že uravnana kaledonska in hercinska gorovja Škotsko višavje, Ardeni, Centralni masiv, Penini) in območja mladonagubanih gorovij -Pireneji in Alpe velike kotline in nižine(Pariška kotlina, nižinsko površje Nizozemske)
Podnebje
Vpliv Atlantskega oceana (topli Severnoatlantski tok) vpliv islandskega minimuma zahodni vetrovi prinašajo vlažne zračne mase – padavine padejo ob orografskih pregradah – (Škotsko višavje, na območju Pirenejev in Alp) OCEANSKO (ATLANTSKO) SREDOZEMSKO GORSKO PODNEBJE
Rastlinstvo
Bujno travniško rastlinstvo (zelena Evropa) –Irska mediteransko rastlinstvo gorsko rastlinstvo
GOSPODARSKE IN DRUŽBENE ZNAČILNOSTI ZAHODNE EVROPE
 18. stoletje – kmetijska revolucija (povečanje kmetijske pridelave, količina pridelane hrane večja od naraščanja prebivalstva, na podeželju sprostitev delovne sile)  industrijska revolucija – iznajdba parnega stroja , uvajanje novih tehnologij, kolonialno osvajanje sveta)  19. stoletje – postopno širjenje industrijske revolucije iz VB proti vzhodu
Družbene spremembe
VB, Francija, Nizozemska in Belgija – kolonialni imperiji – osvajanje sveta  sredina 20. stoletja - nastanek Commonwealta in frankofonske skupnosti  gospodarska, politična in kulturna povezanost nekdanjih kolonij
Prebivalstvo
Z Evropa je gosto naseljena najgosteje naseljena država, tudi v svetovnem merilu je Nizozemska. (400 preb./km2) najgosteje so naseljena industrijska območja, ker sta tam močno razvita promet in trgovina. v Veliki Britaniji živi 80% prebivalstva v mestih (SLO – 50%)
Narodna, jezikovna in verska sestava
Germani (Angleži, Flamci, Nizozemci) Romani (Francozi, Valonci) potomci starih Keltov (Irci, Škoti, Valižani, Bretonci). Belgija: Flamci - nizozemski jezik Valonci – francoski jezik Francija: številne narodne manjšine in jeziki VB: angleščina, valižanščina, škotska gelščina, irska gelščina
Gostota poselitve
Gostota poselitve Gosto poseljena območja: bližina Atlantskega oceana JV Anglija S Francija, Nizozemska, Belgija Redko poseljena območja: Irska V Francija gorati deli Velike Britanije