| Kaj obdaja centralno živčevje? | Možganske ovojnice, meninge. |
| Katere so možganske ovojnice? | Dura mater, arachnoidea mater, pia mater. |
| Kaj je dura mater? | Zunanja ovojnica iz čvrstega veziva. |
| Kateri dve vrsti dure mater ločimo? | Hrbtenično in lobanjsko. |
| Kateri 2 plasti ima hrbtenična dura? | Zunanji list in notranji list. |
| Kaj je dejansko zunanji list hrbtenične dure? | Periost vretenc in ligamenti med vretenci ter pokriva celoten vertebralni kanal do konca križnice. |
| Kako poteka notranji list hrbtenične dure? | Obdaja hrbtenjačo in se končuje v višini S2. |
| Kaj je nadaljevanje notranjega lista do konca križnice? | Filum terminale. |
| Kaj obdaja notranji list hrbtenične dure? | Obdaja spinalne živce skozi intervertebralne foramne, obdaja zadnje in sprednje korenine. |
| V kaj prehaja notranji list dure, ko ne obdaja več sprednjih in zadnjih korenin? | V epinevrij spinalnih živcev. |
| Kako spinalna dura prehaja zgoraj? | Skozi foramen magnum v lobanjo. Prirašča se na rob foramna. |
| Kaj se nahaja med obema listoma dure? | Epiduralni prostor. |
| Kaj zapolnjuje epiduralni prostor? | Maščevje, vezivo, venski pleteži. |
| Kam gre kri iz venskih pletežev? | V v. azygos. |
| Koliko listov ima lobanjska dura? | 2. |
| Čemu se prilega zunanji list lobanjske dure? | Reliefu lobanjske baze. |
| Kje potekajo meningealne vene in arterije? | V duri in med duro in kostmi. |
| Kaj spremljajo arterije? | Vazomotorni živci in senzorične veje za duro. |
| Katera 2 živca inervirata duro? | N. trigeminus in n. vagus. |
| Katere so duplikature notranjega lista dure? | Falx cerebri, falx cerebelli, tentorium, diafragma sellae. |
| Kaj je falx cerebri? | Duralna duplikatura, ki ločuje hemisferi velikih možganov. |
| Kako poteka falx cerebri? | Spredaj je priraščen na crista galli, zadaj se združi s tentorijem. |
| Kaj ločuje falx cerebelli? | Hemisferi malih možganov. |
| Kaj je tentorium? | Prečna duplikatura, ki loči male in velike možgane. |
| Kam se tentorium prirašča spredaj in s strani? | Prirašča se na piramido senčnice in proc. clinoideus ant. in post. |
| V kaj je v sredini zarezan tentorium? | V incisuro tentorii. |
| Kaj prehaja med tentorijem in clivusom? | Možgansko deblo. |
| V kaj razdeli tentorij lobanjsko votlino? | V supratentorialni in infratentorialni prostor. |
| Kaj pokriva diaphragma sellae? | Pokriva fosso hypophysialis. |
| Med čim je razpeta diaphragma sellae? | Med proc. clinoideus ant. in post. |
| Za kaj ima diaphragma sellae v sredini odprtino? | Za infundibulum. |
| V kaj je zavihan list dure na sprednji strani piramide in kaj se tam nahaja? | Cavum trigeminale. Tam je ganglion trigeminale. |
| Kaj se nahaja med obema listoma dure? | Venski sinusi, z endotelijem obloženi kanali. |
| Kje potekajo venski sinusi med listoma dure? | Na bazi duplikatur dure. |
| Iz česa zbirajo venski sinusi kri? | Iz orbite in možganov. |
| Kam se vliva kri iz sinusov? | V veno jugularis interno. |
| Kaj je arachnoidea? | Srednja možganska ovojnica. |
| Kaj je med duro mater in arahnoideo? | Subduralni prostor. |
| Kaj je med pio in arahnoideo? | Subarahnoidni prostor. |
| Kaj zapolnjuje subarahnoidni prostor? | Likvor. |
| Iz česa je arahnoidea? | Iz veziva. Nima lastnih žil in živcev. |
| Kaj poteka pod arahnoideo? | Žile za centralno živčevje. |
| S čim je arahnoidea povezava s pio na notranji strani? | Z vezivnimi trabekulami. |
| Do kod sega arahnoidea v canalis vertebralis? | Sledi duri in sega do S2. |
| Ali arahnoidea, kot dura, spremlja korenine spinalnih živcev? | Da, do foramen intervertebrae |
| Kako rečemo ligamentom, ki so nadaljevanje pie mater in pripenjajo hrbtenjačo na duro mater in arahnoideo? | Lig. denticulatum. |
| Kje poteka lig. denticulatum? | Med sprednjo in zadnjo korenino. |
| V kaj je razširjen subarahnoidni prostor od kavdalnega konca (L2) do S2? | V lumbalno cisterno. |
| Kaj zapolnjuje lumbalno cisterno? | Likvor in cauda equina. |
| Kako se možganska arahnoidea prilega možganom? | Tesno se jim prilega, vendar ne sega v fissure. |
| Kaj nastane, kjer je subarahnoidni prostor širok (tam kjer pia sega v vdolbine)? | Tam nastanejo cisterne subarahnoideae. |
| Kje so največje cisternae subarhnoideae? | Na bazi možganov in pod malimi možgani. |
| Katera je najpomembnejša cisterna in kje leži? | Cisterna cerebellomedullaris. Leži med spodnjo površino malih možganov in medullo oblongato. |
| Kaj se odpira v cisterno cerebellomedullaris? | Apertura mediana 4. ventrikla. |
| Kje se nahaja cisterna pontis? | Ob bazilarni arteriji. |
| Kaj se odpira v cisterno pontis? | Lateralni aperturi 4. ventrikla. |
| Kaj poteka skozi cisterne? | Arterije za možgane. |
| Kaj ima arahnoidea na zunanji strani? | Izrastke, granulationes arahnoideae. |
| V kaj segajo granulationes arahnoideae? | V venske sinuse, še posebej v sinus sagittalis superior. |
| Kaj je naloga granulationes arahnoidaleae? | Reabsorbcija likvorja v krvni obtok. |
| Čemu se prilega pia mater? | Živčevju in sega v brazde in vdolbine CŽS. |
| S čim je pia mater zraščena? | Z gliozno membrano. |
| Kaj spremlja pia mater? | Spremlja žile v notranjost centralnega živčevja. |
| Kaj se nahaja med žilami in pio? | Ozek perivaskularni prostor. |
| Kaj zapolnjuje perivaskularni prostor? | Likvor. |
| Kaj tvori krvno-možgansko bariero? | Endotelij možganskih kapilar in pia. |
| Kaj zapolnjuje cerebrospinalni likvor? | Zapolnjuje možganske ventrikle in subarahnoidni prostor. |
| Kje izvira likvor? | Iz horoidnih plexusov ventriklov. |
| Kako teče likvor? | Iz lateralnih ventriklov v 3. ventrikel, nato v 4. vantrikel in tam skozi apertura mediana in aperture lateralis v subarahnoidni prostor. Obliva hrbtenjačo in možgane. |
| Kako se likvor vrača v kri? | Preko granulationes arahnoideae. |
| Kaj so naloge likvorja? | Ščiti mehansko možgane, zaradi vzgona jih napravi lažje, nadomešča limfni obtok.Izmenjava snovi med intersticijem in likvorjem. |
